Vpliv projekta

Neposredni pomen projekta za gospodarstvo in družbo

Glavni družbeno-ekonomski prispevek projekta bo dvojen:

1. jasno opredeljen HMU za slovensko JU in
2. jasna in z indikatorjem vodena metodologija za sistematičen prehod z obstoječega na optimalni model upravljanja, kot odgovor na kompleksna in globalna družbena vprašanja v številnih državah ter gonilo obsežnih družbenih inovacij ter dolgoročnih družbenoekonomskih učinkov, kot so:
   • učinkovitejše spopadanje z zelo pomembnimi nastajajočimi izzivi upravljanja,
   • empirično preverjene ugotovitve, ki predstavljajo novost na širšem področju EU in globalno,
   • višja stopnja izkoriščenosti proračunskih sredstev,
   • pregled stanja javne uprave z vidika učinkovitosti in uspešnosti, uporabnost metodologije za prihodnje raziskave
   • in višja stopnja izkoriščenosti javno dostopnih statističnih podatkov.

Poleg vsega naštetega projekt predstavlja pomemben podporni instrument za Strategijo razvoja javne uprave 2015-2020. Še posebej velik izziv za izvajanje zgornje in sorodnih strategij (med drugim strategije Evropa 2020) je njena izjemna obsežnost in s tem povezana potreba po nadaljnji podpori s sistematičnim, jasnim vrstnim redom potrebnih ukrepov (Kovač in Jukić, 2016).

Ker bo projekt sistematično povezoval aktivnosti reforme slovenske javne uprave v vrstnem redu, ki omogoča implementacijo HMU, bo ciljna stanja strategij mogoče doseči hitreje, z manj sredstvi, družbeno-ekonomske učinke projekta pa bodo državljani in institucije iz javnega in zasebnega sektorja tudi prej zaznali.

Poleg tega projekt podpira učinkovitost, uspešnost in inovacije, torej osrednje prvine razvojne strategije Evropa 2020, ki te elemente prepoznava kot pomembna vodila ekonomske rasti in družbene blaginje.

Posredni pomen projekta za gospodarstvo in družbo

Reforme JU so izjemno pomembne, saj se morajo javne uprave spopadati z radikalnimi spremembami, ki so se začele kazati in bodo na dolgi rok postale še izrazitejše. Nastajajoči izzivi vključujejo staranje družbe, klimatske spremembe in naraščanje dolgoročnih bolezenskih stanj (Bommert, 2010). Znotraj obstoječih in nastajajočih izzivov obstajajo veliki potenciali za inovacije, saj slovenska javna uprava in tudi številne druge po vsej Evropi še niso našle primernih odgovorov v nobeni izmed teh kategorij (Bommert, 2010; Kovač in Gajduschek, 2015).

Z vidika odgovornih državnih institucij je mogoče videti dodano vrednost projekta v predstavljenem modelu, dopolnjenim z indikatorjem prioritetnih dejavnikov upravljanja (IMH), ki omogočajo konkretne inovativne izboljšave v dolgoročnih aktivnostih JU in pri izobraževanju kadrov. Zlasti glede bolj demokratičnih participativnih modelov, ki omogočajo holistično obravnavanje družbenih sprememb in posledično vodijo k boljšemu zastopanju javnega interesa in tako želeni ekonomski in družbeni blaginji.

Uravnotežena zaščita javnega interesa in človekovih pravic v odnosu do JU je ključnega pomena. Hkrati bo vzpostavljena tudi podpora JU podjetjem, kar bo vodilo k njihovi večji konkurenčnosti. Projekt tudi sloni na sodobnih modelih upravljanja, ki uveljavljajo mehanizme preglednosti in odgovornosti. Posredno uveljavljanje takšnih mehanizmov zmanjšuje korupcijo, problematičen pojav v Sloveniji in številnih srednje- in vzhodnoevropskih državah (Corruption Perceptions Index 2014).

Posledično bo projekt posredno spodbujal financiranje inovativnih projektov za javno blaginjo (namesto zasebnih interesov) in zaposlovanje kreativnih človeških virov. V skladu s tem bo javni sektor lahko sprožil dva pozitivna učinka, enega na delovanje zasebnih podjetij in enega na izboljšane storitev, ki jih izvaja sam javni sektor. Poleg tega HMU deluje kot gonilna sila novih modelov upravljanja, kar posledično omogoča obsežne družbene inovacije, ki so razširljive (skalabilne), in s tem dovoljujejo družbeni, upravni in ekonomski razvoj večih regij in držav.